KDO BO ZMAGAL ?

KDO BO ZMAGAL ZADNJO TEKMO NA STAREM BEŽIGRAJSKEM STADIONU ?

Srečanje  enega od treh investitorjev ter prebivalcev  Koroške ulice oziroma prebivalcev Fondovih blokov je postavilo nov temelj v bodočih  medsosedskih odnosih na Centralnem Stadionu za Bežigradom. Kot direktor družbe BŠP ugotavljam, da »uradni predstavniki« ne želijo razmer urediti z dialogom, ampak še naprej iščejo razloge za konflikte ter si prizadevajo, da Bežigrajski biser ostane razvalina, ki bo propadala in nudila zatočišče smetem in ljudem, ki ilegalno še naprej uporabljajo prostore za kulturno nesprejemljive slabe navade, katere posledice so vidne že danes in se lahko prenesejo na mlajše rodove. Ne želijo si napredka ter športno - kulturne infrastrukture, ki bo odvračala mladino od drog, mestu pa nudila novo kvalitetno ter možnost za razvoj in primerjalno tekmovanje z Evropo. To je dejstvo, ki ga je poudaril direktor družbe Joc Pečečnik. V nadaljevanju je dodal, da pri takšnih manipulacijah ne bo sodeloval, zato želi, da se nadaljuje dialog s prebivalci vendar je pogoj ta, da se današnji predstavniki iniciative zamenjajo, saj ne predstavljajo enotnega mišljenja stanovalcev, kar se je  izkazalo na omenjenem srečanju. Posamezniki stanujoči v Fondovih blokih (nekateri so celo najstarejši) so v dvorani glasno izrazili dejstvo, da sedanji predstavniki NE predstavljajo njihovih interesov in jih kot take ne želijo. Smatram, da so se v vlogo »borcev« za pravice preveč vživeli in da s svojim nastopanjem v medijih zadovoljujejo lastno željo po pomembnosti in nastopanju v medijih in pri tem pozabljajo na interese skupnosti. Suvereno stojim za napisanim, je dejal Pečečnik, saj nam to potrjujejo veliko konkretnih dejstev, da pa ne bo zvenelo preveč lahkotno, pa bom obdelal samo en tipičen primer borcev za pravice in napredek.

 

Na našem srečanju je bilo 24 obiskovalcev, katerim sem se zahvalil za prisotnost, ker so nam dali možnost, da jim predstavimo svoja stališča, kar je verjetno tudi za njih zelo pomembno. Prisotni s strani stanovalcev niso bili obveščeni, da sem jaz prosil, da bi se udeležil srečanja Fondovih stanovalcev, ki se je zgodil pred kratkim in da sem dobil odgovor, da sem »nezaželjen«. Zakaj ne bom odgovarjal, mislim pa si lahko, da če bi imel kdo konkretne očitke, bi to najlažje povedal pred vsemi zbranimi.

 

Dan pred našim srečanjem, ki se je odvil na podlagi vabila stanovalcem, z dne 28.5.2009, je Žurnal24 objavil zelo žaljiv članek, ki naše podjetje predstavlja kot najslabšo organizirano mafijo in ki daje žaljiv pečat partnerjem, projektu, družbi in meni. Članek preučujemo. V samem članku piše, da nismo vabili članov ožjega Koordinacijskega odbora, kar je čista laž, saj nismo naslovili Koordinacijski odbor kot organ, ampak vsakega stanovalca posebej, ki je dobil pošto v nabiralnik dostavljenega preko našega kurirja. V kolikor Koordinacijski odbor ni vedel in ni dobil pošte, so razlogi samo takšni, da enostavno člani Koordinacijskega odbora ne živijo v Fondovih blokih. Predvsem pa navedba v članku kaže, da slabo vodijo iniciativo, če so vsi vedeli razen njih. V članku nas obtožujejo, da smo »ukradli« osebne podatke, čeprav so nam člani ožjega Koordinacijskega odbora, Peter Rondalj, Ljubo Rezar in Katarina Bajželj Žvoklej poslali svoje podatke in podatke vseh stanovalcev že na začetku našega sodelovanja v obliki popisne listine, ki jo še vedno hranimo. Od tam smo dobili podatke, kar pomeni, da gre še za eno laž. Glede naše grožnje pa ne bom razpredal, saj je pismo javno dostopno in naj si vsak ustvari svojo sliko sam, res pa je to, da bomo izvedli odškodninsko tožbo za vsakega, ki bo neupravičeno zadrževal projekt, kar je po zakonu dovoljeno in demokratično.

 

OPIS DOGODKA:   

 

Ljubljana, 01.06.2009 -   investitor Joc Pečečnik ter projektni vodja  Bojan Strajnar sta v četrtek, 28.5.2009,  v bivši občini Bežigrad,  na podlagi vabila, ki so ga prejeli   stanovalci Koroške ulice, Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih blokov, Civilna iniciativa, predsednik 4. Bežigrajske skupnosti ter upravitelj Fondovih blokov,   predstavila Bežigrajski športni park z vidika arhitektur, umestitve, prometa in urbanizma, potek prenove in  vsebino projekta.

 

Investitor Joc Pečečnik: “Kdo bo zmagovalec zadnje tekme na starem stadionu Jožeta Plečnika? Morda čas? Družba BŠP namreč ne želi, da bi stadion postal odlagališče odpadkov, zbirališče posameznikov in vir bolezni, saj gre pri dosedanjemu dialogu  le za interese posameznikov, ki ne želijo družbenega napredka, kreiranja novih delovnih mest,  dviga kakovosti življenja, ohranitve kulturne dediščine,  večje prepoznavnosti in povezanosti Slovenije ter butičnega stadiona, ki bi zaslovel, kot najlepši stadion na svetu. Želimo si, da bi našli skupni jezik ter skupaj uredili odnose v obojestransko zadovoljstvo, da bi stadion ter njegova okolica predstavljala ponos Ljubljane in Slovenije.

Od 200 povabljenih stanovalcev na Koroški ulici se jih je  vabilu odzvalo 24, s strani katerih je potekala plodna  diskusija o poteku obnove in prenove projekta. Investitor jim je na podlagi najboljših strokovnih arhitekturnih rešitev  berlinskega arhitekturnega biroja GMP International zagotovil zadostno oddaljenost  osmih poslovnih zgrad, varnost ter mirno in zeleno okolico, predsem pa pripravljenost na dialog ter postavitev info točke, kjer se bodo lahko oglasili z  vprašanji in  predlogi.

 

 

 

ZAKLJUČEK:

 

Glede na to, da smatramo, da člani ožjega Koordinacijskega odbora NE PREDSTAVLJAJO jasnega mnenja VSEH stanovalcev Fondovih blokov, na posamezne iniciative ne bomo odgovarjali, zato zadnje pismo peščice ljudi, ki se pojavljajo kot legitimni predstavniki Fondovih blokov ne bom komentiral. V družbi BŠP d.o.o. bomo z 10.6.2009 odprli pisarno za stanovalce, kjer bodo lahko komunicirali z družbo BŠP in kjer bodo na enem mestu lahko oddajali svoje predloge in pripombe  ter imeli vse informacije na enem mestu. Vsekakor, se bomo potrudili, da bomo naredili vse kar je mogoče, da bomo njihove življenjske pogoje samo izboljšali.

 

STALIŠČA:

 

·         Družba BŠP je lastnik celotnega področja vključno s parcelo 312, katero je MOL vložil kot stvarni vložek v družbo BŠP. Prenos zemljišča je bil legalen, saj ga je opravljal notar, ki je zato pooblaščen in odvetniki z licenco, kar pomeni, da pravni posel NITI slučajno ni bil sporen, saj je bil kasneje brez zapletov vpisan v zemljiško knjigo. Zakaj se stanovalci niso pritožili ob temu dogodku, nam ni znano, saj je bilo to javno in vsi trije partnerji MOL, OKS in GSA so že naslednji dan objavili lastniško strukturo in javne deleže. Tudi način, kako je do tega prišlo, ste lahko prebrali v vsakem mediju.

·         Na podlagi nasveta s strani Janeza Koželja in v zadovoljstvo prebivalcev, smo program na severu skrčili na minimum. Na podlagi urbanističnih smernic, bi severno parcelo lahko gradbeno obremenili bistveno več kot smo jo dejansko, kar smo smatrali kot kompromis stanovalcem in temelj za razvoj dobrih odnosov s stanovalci.

·         Področje smo načrtovali kot »Razširjeno območje za športno infrastrukturo«, kar je bilo predvideno že po starem zazidalnem načrtu !!!! Poslovne vile, ki se nahajajo na področju, ki bo vsaj 65% zeleni park so namenjene športno-poslovnim prostorom s tiho intelektualno dejavnostjo in bodo nemoteči.

·         Celotni severni del bo zasajen z drevesi, tako da bo pogled iz Fondovih blokov preprosto enak temu danes, saj bodo pred okni videli drevesa in park.

·         Projekt brez poslovnih vil na severni strani nima ekonomsko pozitivnega izračuna.

·         Premaknitev poslovnih vil ni mogoča, saj bi bili stroški tega neupravičeni in onemogočena komunikacija športnim organizacijam z glavnim objektom, ki se bo verjetno imenoval Olimpijski park.   

·         Župan mesta Ljubljane nastopa kot eden od pomembnih partnerjev pri projektu in v današnjem stanju glede parcele 312 nima nikakršne vloge, saj gre za čiste pravne posle, ki se ne morejo reševati kot individualna obravnava ali osebna odločitev Župana.

 

 

Vljudno Vas pozdavljam, Joc Pečečnik

 

 

 Priloga:

- pismo, kjer pošiljatelj sam ugotavlja, da zastopa le peščico ljudi, oziroma kot sam poimenuje »nekatere stanovalce«.

 

 

“Spoštovani gospod direktor družbe Bežigrajski športni park,

na pobudo nekaterih stanovalcev in tudi zato, ker še vedno upamo, da ste k prenovi stadiona pristopili dobronamerno, smo se odločili, da vam pošljemo predlog za rešitev zapleta v zvezi z zelenico na severni strani stadiona oziroma parcelo št. 312 k. o. Bežigrad.

Verjetno ste seznanjeni s tem, da 3. odstavek 190. člena Stanovanjskega zakona določa, da se lastništvo, če v zemljiški knjigi pravica uporabe zemljišča ni bila vpisana v korist etažnih lastnikov, ugotavlja na podlagi dokumentov in pravnih aktov, na podlagi katerih je potekala gradnja večstanovanjske stavbe. Stanovalci razpolagamo tako z načrtom urbanistične zasnove naše soseske kot tudi z zemljiškoknjižnimi izpiski, ki dokazujejo, da bi po zakonu parcela morala pripadati etažnim lastnikom v Fondovih hišah.

Manj znano pa je dejstvo, da je ravno zaradi velikega števila tovrstnih problemov v Ljubljani mestni svet 23. aprila 2007 sprejel sklep o urejanju premoženjsko pravnih razmerij v stanovanjskih soseskah MOL, s katerim je župana pooblastil, da v takih primerih etažnim lastnikom izdaja zemljiškoknjižna dovolila. Zakaj je v našem primeru župan ravnal drugače in je zemljišče raje dal družbi BŠP kot stvarni vložek mestne občine, lahko samo ugibamo. Neizpodbitno je le, da zadeva zelo obremenjuje odnose med Fondom in Bežigrajskim športnim parkom. Verjetno tudi vi ne bi navdušeno sprejeli investitorja, ki bi vam na podlagi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja rekel, da bo na vašem vrtu pred vašo hišo zgradil še eno hišo, v zameno pa vam bo obnovil fasado.

Po drugi strani razumemo vaš interes, da bi svojo naložbo v prenovo stadiona financirali z izgradnjo poslovnih površin. Zato predlagamo rešitev na račun tistega, ki je zaplet povzročil. Glede na to, da stanovalci vztrajamo, da parcela št. 312 ostane zelena površina, naj MOL - kot smo že večkrat predlagali - bodisi ponudi nadomestne površine drugje bodisi se njegov delež v družbi BŠP, ki trenutno znaša 28 odstotkov, toliko zniža, da se vam kot investitorju kompenzira zmanjšanje obsega poslovnih površin. V ta namen bi morali družbeniki seveda skleniti aneks k pogodbi o ustanovitvi družbe.

Če bo torej v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je trenutno v pripravi, parcela št. 312 še naprej opredeljena kot parkovna površina, stanovalci ne bomo vztrajali pri njeni vrnitvi v naravi, ampak lahko ostane vložek mestne občine v družbi BŠP. To bi bil pravzaprav naš prispevek k prenovi stadiona, saj bo zemljišče zelo verjetno zastavljeno kot jamstvo za pridobitev potrebnih posojil.

Upamo, da bomo na koncu našli skupni jezik in da boste razumeli, da pri vsej zadevi ne gre za pridelovanje solate, ampak si stanovalci prizadevamo za to, da parcelo, ki je že od začetka sestavni del soseske in ki bi tudi po zakonu morala biti naša last, v celoti ohranimo kot zeleno površino.

Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš


Koroška ulica 16


1000 Ljubljana

SISlovensko
Zaposlovanje
Predlogi Ljubljančanov
Poslovno sodelovanje